Energetska optimizacija

Hranilniki električne energije

V kolikor je ekonomsko smiselno glede na porabnike v podjetju dodati v samo optimizacijo in regulacijo porabe in rezanja koničnih moči tudi hranilnike energije najdemo optimalno rešitev.


1. Energetski pregled podjetja

Energetski pregled je orodje, s katerim podjetje dobi vpogled v energijske tokove, stanje energetske učinkovitosti in možnosti za zmanjšanje stroškov za energente. Je osnova tako za optimizacijo obstoječih energetskih in tehnoloških postopkov kot tudi za smernice pri širitvi in izgradnji novih energetskih sistemov. Na podlagi preteklih podatkov o porabi energije in izvedenih meritev v sklopu energetskega pregleda se identificira potenciale za povečanje energetske učinkovitosti. Rezultat izvedenega energetskega pregleda so predlagani ukrepi za učinkovito rabo energije (URE), ki so tehnično in ekonomsko analizirani in ovrednoteni. Zaključki energetskega pregleda služijo odgovornim v podjetju za izboljšave na področju energetike. Ukrepi URE so razvrščeni v prioritetne razrede glede na ekonomsko upravičenost in težavnost tehnične izvedbe.



2. Standard pri izvedbi

Energetski pregled se izdela skladno s Pravilnikom o metodologiji za izdelavo in vsebini energetskega pregleda (Ur.l. RS 41/2016), ki določa, da se energetski pregled izdela skladno s standardom ISO 50002:2014 oziroma serijo standardov SIST EN 16247. Izvedeni energetski pregled je lahko tipa 1, 2 ali 3 (definirano po standardu ISO 50002:2014).  Pri izvedbi energetskega pregleda se kot dodatna vodila oziroma prioritete upoštevajo vidiki, ki jih izvajalec in naročnik skupaj uskladita na uvodnem sestanku oziroma, glede na ugotovljene okoliščine, tudi med samim izvajanjem pregleda.

3. Cilj energetskega pregleda

Namen in cilj energetskega pregleda je podati objektivno oceno energetskih sistemov podjetja s podajanjem ustreznih smernic in izhodišč za nadaljnje izboljševanje energetske učinkovitosti, kar vključuje naslednje aktivnosti:

• pregled obstoječega stanja (tako na strani virov kot porabe energije) skozi kazalnike energetske učinkovitosti (»benchmark«),
• izdelava energetskih bilanc za določanje pomembne rabe energije v podjetju,
• osnova za kasnejšo pridobitev energetskih izkaznic objektov,
• pregled in priporočila (smernice) za izboljšanje sistemskih vidikov upravljanja z energijo v podjetju,
• nabor ukrepov (glede na prioritete) za optimizacijo rabe energije oziroma doseganje prihrankov (s poudarkom na ukrepih s kratko vračilno dobo),
• obravnava potencialnih investicij v učinkovito rabo energije skozi izdelavo ekonomskih analiz – izhodišča za nadaljnje poslovno odločanje.

4. Vsebina energetskega pregleda

Energetski pregled v izvedbenem smislu sledi standardu ISO 50002:2014, pri čemer sestoji iz naslednjih faz oz. sklopov: Priprava načrta za izdelavo energetskega pregleda
Definicija namena in cilja energetskega pregleda, določitev mej, podrobnost obravnave posameznih vidikov, časovni okvirji, osnovne podatkovne zahteve, itd. Uvodni sestanek
Določitev sodelujočih oseb na strani naročnika, dogovor o načinu dela, dogovor o upoštevanju varnostnih vidikov in ostalih dejavnikov. Zbiranje (preliminarnih) podatkov in informacij

• pregled pretekle rabe in stroškov za energijo (za pretekla 4 leta),
• analiza cen energentov in obstoječih pogodb,
• podatki o merilni opremi na obeh lokacijah,
• podatki o (prihodnjih) načrtih, ki bi lahko vplivali na energetsko sliko podjetja,
• podatki o načinu in vrsti vzdrževanja,
• itd.

Načrt za merjenje in izvedba meritev

• učinkovitost virov ogrevalnih in hladilnih sistemov,
• učinkovitost sistema za proizvodnjo komprimiranega zraka,
• toplotni in hladilni tokovi,
• termografija (pregled stavb s termovizijsko kamero – pri nižjih zunanjih temperaturah),
• druge meritve (za namen podrobnejše analize posameznih energetskih sistemov).

Analiza
Izvajalec bo najprej pripravil analizo obstoječega stanja, čemur sledi (na podlagi zbranih informacij in opravljenih meritev) nabor in analiza možnih (potencialnih) ukrepov URE, in sicer:

• obdelava podatkov in celovita energetska analiza,
• določitev in analiza specifičnih energetskih kazalnikov,
• pregled in analiza obratovalnih režimov in porabnikov,
• analiza energetskih tokov v proizvodnji in stavbah,
• identifikacija in ocena potencialov URE in OVE,
• tehnična in ekonomska analiza izvedljivosti posameznih ukrepov in ocena vpliva na okolje.

Izdelava akcijskega načrta

• predlogi organizacijskih ukrepov
• predlogi investicijskih ukrepov vključno z analizo možnosti pridobitve sredstev sofinanciranj.

Izdelava poročila o izvedenem energetskem pregledu
Vsebuje tudi kratek povzetek za poslovno odločanje s podatki o najdonosnejših ukrepih in potrebnih investicijah. Predstavitev ugotovitev energetskega pregleda vodstvu podjetja in določitev smernic za prihodnje aktivnosti.

5. Možnost pridobitve nepovratnih sredstev

Z uspešno prijavo na javni poziv Ekosklada lahko malo ali srednje podjetje pridobi nepovratno finančno pomoč v višini do 50 % upravičenih stroškov izvedbe energetskega pregleda brez DDV. Pred samo izvedbo energetskega pregleda tudi pomagamo pri prijavi na javni poziv Ekosklada (47SUB-EPPO17) za pridobitev nepovratne finančne pomoči malim in srednjim podjetjem za izvedbo energetskega pregleda. Pogoj za pridobitev nepovratne finančne pomoči je pravočasno oddana vloga (v času trajanja javnega poziva). Energetski pregled se ne sme pričeti izvajati pred oddajo vloge, kar pomeni, da podjetje, ki naroča energetski pregled, ne sme plačati storitve oz. ne sme skleniti zavezujočega dogovora o izvedbi energetskega pregleda. Poleg v celoti izpolnjenega obrazca iz prijavne dokumentacije, je potrebno vlogi priložiti še:

• Dokazilo o velikosti podjetja in sicer računovodske izkaze podjetja za zadnje zaključeno leto, oddane na AJPES, potrjene s strani odgovornih oseb podjetja in s priloženim potrdilom o oddaji letnega poročila s strani AJPES-a, če le-ti niso dostopni v javnih bazah podatkov;
• predračun ustreznega izvajalca za izvedbo energetskega pregleda s popisom vseh elementov, zahtev in kriterijev skladno s standardi in ostalimi zahtevami v 1. točki javnega poziva.